Klemnu... bil si moja ribica, zdaj si moj angelček. Pogrešam te.
Vem, ribica si.
Zato si odplaval,
najbrž v Severno morje.
In se smejiš – kot vedno,
in te nič več ne boli
in si lahek in srečen.
Mogoče se prideš kdaj
pocrkljat na kakšen kamen,
za katerega veš samo ti.
Vem, ribica si.
Zato si odplaval in
tok te je odnesel v Severno morje,
ki si ga imel vedno rad.
Jaz pa pogrešam
tvoj glas
tvoje prav nič ribje oči,
tvoje tople objeme in
sončna sporočila ob 3h zjutraj.
Vem, ribica si.
Zato si odplaval in
noben ribič te ne more več
ujeti v tvojem Severnem morju.
Najbrž zdaj poješ s sirenami,
kot si nekoč z mano,
in jih objemaš čez pas
in jih božaš po laseh.
Zdaj ne plavaš več v kalnem, kajne?
Vem, ribica si.
Zato si odplaval, ampak
jaz te še vedno čakam
na klopci ob Koseškem bajerju
in božam tvoj spomin.
Naj ti povem, tako po mačje,
saj razumeš...
Vedno boš moja ribica.
Tvoja mačkica noče druge.
Vem, ribica si.
Zato si odplaval.
January 27, 2009
